|
tamssizwarut
mlmi vad twaddsnt
tivimitin n usfld i tmkri^äin n uzrf n ufgan n tmazivt?
(Quand
organisera-t-on des séances d'audition publique aux violations des
droits de l'amazighité?
)
yura t: mupmmd
budhan
asmi (mani) tuva izrfan n ufgan (droits
de l'homme) tmkraän (être
violés) kuy ass di lmuvrib
awarni uzarug (indépendance)
ar dvi (rux), ula d yan zg imasayn isrtiyn i tuva dggçn (torturer)
u inqqn inmgliyn (opposants)
nsn ur dmin (penser, croire)
is timgga (actes)
nsn d ufuv xf usaäuf (loi).
s unmgal (au contraire),
tuvatn fccarn (se vanter)
is tsnisn (appliquer)
asaäuf u pïïan agdud sg inkbaän (criminels).
dix, tuva xzzarn vur iggitn nsn (actions)
d tuvint (devoir)
d tanamurt, u d azrkki (le respect)
n tavda (la loi, 'asaäuf'
aussi) u d asnas (application)
n unkrus (règlement, code)!
maca iggitn ad s imant nsn tffun
d, dvi, d timkriäin (violations)
tixatarin n izrfan n ufgan di lmuvrib, issikz (reconnaître)
uwank (l'état)
zzigsn u ifka (iwca) i tivtas (victimes)
timiçal (dédommagements)
xf timkriäin n izrfan nsn, u idds (organiser)
asnt tivimitin d tizayaz (publiques)
mani ssiwln xf udagaç (torture)
i xafsn issk lmxzn.
max (maymmi) asmkti (rappel)
ad n usmskl (changement)
n "usnas" n usaäuf var timkriäin n izrfan n ufgan?
afad (puma) ad nssfra is tarrayt (façon,
méthode) zi tmmugga (traiter)
tnbaät (pouvoir)
akd tmazivt, d itumanen (paraître)
am ca d axatar i tmazivt, s ungmä (notamment)
awarni usnti n lirkam. qao ttini is lirkam d asikz unãib zi tmazivt, ad
tffu, dg isggusa d iddan, d timkriäin n uzrf n ufgan n tmazivt, am imsar
akd timikriäin n uzrf n ufgan i tuva xzzarn vars dg isggusa izryn am ca
n tvuni d tanamurt.
nzmmar ad nini is tarrayt s imant
nns i täfar tanbaät puma ad taf tarççimt (solution)
i umxumbl (tamukrist) n tmkraäin n uzrf n ufgan, ad tals (ad toawd) ad
tt isns (appliquer)
di tarççimt n tmkriäin n uzrf n tmazivt. ad twaddsnt tivimitin n usfld i
tmazivt tssawl xf min xafd sskn imasayn iorubiyn.
ad nsl (nssfld) i tmazivt tssawl
xf tmkriän n uzrf mani tuvat d tavtst (victime).
zg uzarug d izrfan inu d asntl (objet)
i tmkriäin n uzrf inu. manaya (ayad) tuvat awarni talilit n waïïas n
tmsmunin d timazivin tettarnt ad yarrn iorubiyn izrfan inu. timsmunin ad
ssiwänt tingmiyn (revendications)
var umaäal i yavuln issn timkriäin n uzrf i ibkkä (commettre)
tnbaät mgal (contre)
inu. addad (situation)
ur igrç (plaire)
ca i ^lmxzn acku itwddp (salir)
awlaf (image)
nns var iwunak n umaäal. afad ad isbdd tamhazt (évolution)
a tamaynut n tvawsa tamazivt, ismuttg (préparer)
lmxzn, akd usmsi (complot)
n ca n tarwa inu, yan n uvaws d amugä (intelligent,
"amgzu" aussi).
avaws a d asnti l lirkam mani dayi krfn u qnen ayi imi zi tuva svuyyuv
xf izrfan inu.
ammu i vulv d tankruft di takurmut
(prison)
n lirkam. lmxzn iwta s lirkam sin n ijäaä s yan n uçru:
-ibllo (irgl, iqqn) xafi puma ur
sfuggiv (révéler ce qui est
scandaleux au public)
timkriäin n uzrf inu i itkbbä lmxzn.
-isniomir (faire
semblant) is ifka yi izrfan
inu s usnti n lirkam umi ttinin "asinag n tussna n tmazivt" i illan di
didtt d takurmut n tmazivt.
ammu itssnta yan umcwar (étape)
d amaynu n tmkriäin n izrfan inu yujar qao min xafi ikkin. asmi mmarnint
tmikriäin n izrfan akd uskurmt (emprisonnement)
inu, kkarn sa (7) n tarwa inu i tuva xafi itossn di lirkam ffvn ssnni.
ur ran ad ilin d imcickan (comploteurs)
akd lmxzn mgal i immatsn.
ufuv zi lirkam isfugga tidtt n
tmkriäin n izrfan inu awani ukraf inu di takurmut n lirkam. afad ad tdl
tnbaät asfuggu n ufuv n sa n imvnas zi lirkam, tssnta tssaav timsmunin
timazivin u ttfkasnt idrimn puma ad sqarnt (ad ssvdnt) xf tmkriäin n
uzrf inu. suya, anbdu y izryn tuca aïïas n tnoacin (idrimn) i ca n
tmsmunin umi tdds tiwuriwin d tifulkluriyin (folkloriques)
tavul daysnt tmazivt var dffar s waï^as. acku lmxzn ira ad issikz s
tmazivt am ca n lfulklur waha puma ad iwääar tumast (essence)
nns tasrtit i issuncukn amija xf taourbit zi tddarn inbbaän nnv.
maca iqqn ad snen imasayn is anct
ittili tattayt (le fait d'être haut)
tmvar, anct itili wïïu iqsh itqqs. |
